• Rotate
  • 1

23. NEDELJA MED LETOM – leto A



Iz svetega evangelija po Mateju.

   

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:

»Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči.

Če te posluša, si pridóbil svojega brata.

Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva,

da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič.

Če jih ne posluša, povej Cerkvi.

Če pa tudi Cerkve ne posluša,

naj ti bo kakor pogan in cestninar.

Resnično, povem vam:

Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih,

in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.

Resnično, povem vam tudi:

Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji,

ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih.

Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu,

tam sem jaz sredi med njimi.«



(Mt 18, 15-20)





Drage sestre in dragi bratje!

Ena od ovir pri izpolnjevanju naše dolžnosti oznanjevanja evangelija (kar je dolžnost vsakega kristjana) je želja, da ne bi izstopali in želja, da bi bili vsem všeč. Skratka, da bi bili brez barve, vonja in okusa. Vendar je naš Učitelj in Vzornik, Jezus Kristus, pravo nasprotje tega. On niti približno ni brez barve, vonja in okusa, s svojimi besedami in dejanji je vedno izstopal in veliko ljudem ni bil všeč. In na to pot kliče tudi nas.

Po svoji besedi nas danes opozarja, da smo odgovorni drug za drugega. »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvari na štiri oči«, smo slišali. To ni ravno lahko. Če kdo od naših bližnjih dela očitno napako, je »zaradi ljubega miru« lažje zamižati in stisniti zobe, kot pa tvegati spor. Ali pa je lažje o tem pripovedovati drugim. Vendar nam Bog po svoji besedi v Svetem pismu govori, da nimamo pravice biti brezbrižni do drugih, kot jih tudi nimamo pravice obsojati in opravljati. Imamo pa dolžnost, da zanje skrbimo – tudi z opominjanjem. Seveda pa je za to potrebno prej izpolnjevati določene pogoje.

Prvič: drugega nimamo pravice opominjati, če smo sami enaki ali še slabši. Jezus je jasen: Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Hinavec! Odstrani najprej bruno iz svojega očesa, šele nato boš tako razločno videl, da boš lahko odstranil iver iz očesa svojega brata. Ali kot pravi rek: Vsakdo naj najprej pred svojim pragom pomete.

Drugič: za opominjanje drugih moramo biti najprej toliko zreli, da smo tudi sami pripravljeni sprejeti opomine drugih. Nihče ni brez napak. Prav vsak kdaj potrebuje opomin. Opominjanje mora biti način medsebojne pomoči.

Tretjič: motiv za opominjanje mora biti ljubezen. Drugega lahko opomnimo samo, če ga imamo radi in ker ga imamo radi. Ljubezen namreč bližnjemu ne prizadene hudega, kot smo slišali apostola Pavla v drugem berilu, ampak mu želi dobro. Samo dobronamerni opomin ima lahko pozitivni učinek. Samo dobronamerni opomin lahko drugega dvigne in ne potolče. Če je motiv za opomin napuh, jeza, odpor ali celo sovraštvo, se stvar le še poslabša.

In zadnjič: opomin mora biti najprej izrečen »na štiri oči«. Šele če je to neuspešno, poiščemo pomoč tudi pri drugih.

Zlasti pa ne smemo pozabiti Nanj, ki je vir vsega dobrega, saj je po Njegovih besedah sredi med tistimi, ki so zbrani v Njegovem imenu. Naj nam Njegova navzočnost vedno vliva pogum in moč, ki ju vsi potrebujemo za življenje v odgovornosti in ljubezni do Boga, bližnjih in sebe.       

        

                                       Luka Mihevc

26. NEDELJA MED LETOM – leto B – 2015



Iz svetega evangelija po Marku.



Tisti čas je Janez rekel Jezusu:

»Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal hude duhove,

in smo mu branili, ker ni hodil za nami.«

Jezus pa je rekel:

»Ne branite mu!

Nihče namreč ne more storiti mogočnega dela v mojem imenu

in takoj grdo govoriti o meni. Kdor ni proti nam, je za nas.

Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi

‑ resnično, povem vam ‑ zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.«

»Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame,

bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje.

Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj!

Bolje je zate, da prideš pohabljen v življenje,

kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v peklensko dolino, v neugasljivi ogenj.

Če te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj!

Bolje je zate, da prideš hrom v življenje,

kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen v peklensko dolino.

Če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni!

Bolje je zate, da prideš z enim očesom v Božje kraljestvo,

kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v peklensko dolino,

kjer njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne.«



(Mr 9, 38-43.45.47-48)





Drage sestre in dragi bratje!

V svojem zemeljskem življenju je bil Jezus Jud iz prve polovice 1. stoletja – in ne Slovenec iz prve polovice 21. stoletja. Med enim in drugim je velika razlika. Slovenci 20. in 21. stoletja se od Judov 1. stoletja razlikujemo ne samo po narodnosti in času, v katerem živimo, ter po zgodovinskih okoliščinah tega časa, ampak tudi po jeziku, kulturi, družbeni ureditvi, izkušnjah, znanju, mentaliteti, prioritetah, načinu življenja, načinu razmišljanja, načinu izražanja …

Zato lahko Slovenec 20. in 21. stoletja razume Juda iz 1. stoletja samo, če pozna ta okvir. Kar je skoraj nemogoče. Torej lahko zaključimo, da je Jud iz 1. stoletja za nas danes nerešljiva uganka.

K sreči Jezus ni samo Jud iz 1. stoletja. Ker ni samo človek. Zato je vedno aktualen. Njegove besede so nadčasovne in nadkulturne. Njegovo sporočilo ni samo subjektivno, ampak objektivno, saj izraža resnico. »Moja beseda je resnica«, nam pravi.

Kljub temu je treba upoštevati, da se je Jezus v komuniciranju s svojimi rojaki in sodobniki prilagodil njihovemu okvirju. Kar lahko nas danes malo zmede in zavede. Jezusovo figurativno izražanje, ki je bilo njegovim rojakom in sodobnikom jasno, lahko mi danes razumemo popolnoma narobe. Današnji odlomek evangelija je dober primer.

Če bi Sveto pismo brali tako, kot islamski skrajneži berejo Koran, bi si lahko začeli kar sekati dele telesa.

Vendar nas Jezus seveda ne poziva, naj pohabimo sami sebe. Človeško telo je, kot beremo v Svetem pismu, ustvaril Bog, in je po krstu tempelj Svetega Duha. Zato je dobro, lepo, sveto.

Jezus nam tudi ne sporoča, da nas lahko deli našega telesa pohujšajo, vodijo v greh. Ob neki drugi priložnosti je namreč dejal: »Iz človekovega srca prihajajo hudobne misli, nečistovanje, tatvine, umori, prešuštvo, pohlep, hudobija, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet.« Pohujšuje, vodi v greh, nas torej naše srce. Srce, ki za Juda iz 1. stoletja pomeni to, kar za nas danes (po znanju iz biologije) pomenijo možgani. Naše oči, jezik, roke in noge vodijo naše misli. Tam se vse začne. Tam se začnejo naše odločitve in dejanja, ki nas res pohujšujejo, kvarijo. Jezus nas vzpodbuja, da se odpovemo temu.

Prav je, da vsak pri sebi presodi, kaj je tisto, kar ga dela boljšega, in kaj je tisto, kar ga dela slabšega. Slednje je bolje odstraniti. Tisto, kar človeka dela slabšega, ga namreč dela tudi nesrečnega. Dolgoročno.

Blaženi Anton Martin Slomšek je dejal: »Sad krščanskega življenja je mirna vest, veselo srce, po smrti pa večno veselje, kjer bo Jezus svojim stoterno povrnil, kar so na tem svetu zaradi njegovega imena hudega pretrpeli. Poglejte, pred nami stoji smrt ali večno življenje, lahko si izvolimo.«





                                           Luka Mihevc

















Za konec:

Slomšek je dejal: »Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.« Če bomo te besede sprejeli za vodilo, nas ne bodo mogli ogroziti nobeni begunci, migranti ali teroristi.

23. NEDELJA MED LETOM – leto B – 2015



Iz svetega evangelija po Marku.



Tisti čas je Jezus odšel iz pokrajine Tira

in šel skozi Sidón proti Galilejskemu jezeru,

po sredi pokrajine Deseteromestja.

Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi težko govoril,

in ga prosili, da bi položil roko nanj.

Vzel ga je k sebi, stran od množice,

mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika.

Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel:

»Efatá!« to je ›Odpri se!‹

In takoj so se mu odprla ušesa,

razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril.

Jezus jim je naročil, naj tega nikomur ne povejo;

toda bolj ko jim je naročal, bolj so oznanjali

in nadvse začudeni so govorili:

»Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«



(Mr 7, 31-37)





Drage sestre in dragi bratje!

Evangelisti, ki poročajo o Jezusovem delovanju, so večkrat zapisali: »Glas o njem se je razširil…« Jezus je pri sodobnikih vzbujal pozornost. Zaradi svojih besed, še bolj pa zaradi svojih dejanj. Predvsem tistih, ki jih imenujemo čudeži, evangelisti pa tudi znamenja. Kažejo namreč to, kdo je Jezus. Kažejo, da je On uresničitev prerokb, ki so nastale stoletja pred Njegovim rojstvom. Eno od njih smo slišali v prvem berilu. Bog je spregovoril po preroku Izaiju, ki je živel v 8. stoletju pred Kristusom: »Glejte, vaš Bog! … on prihaja, da vas reši! Tedaj bodo spregledale oči slepih, gluhim se bodo odprla ušesa. Tedaj bo hromi skakal kakor jelen, jezik nemega bo vriskal.« Vse to se je začelo uresničevati z Jezusom. Poročilo o enem od teh dogodkov smo slišali v odlomku evangelija. Pozornost nam lahko med drugim vzbudi tudi to, da je Jezus naročil očividcem, naj nikomur ne povejo, kaj se je zgodilo. Zakaj? Pred približno dvema mesecema, na 15. nedeljo med letom, smo v odlomku evangelija slišali, kako je Jezus poslal učence oznanjat. Razlika med tistim dogodkom in tem, o katerem smo slišali danes, je v tem, da so očividci ozdravitve gluhonemega očitno spadali med tiste ljudi, ki so Jezusa z veseljem sprejeli kot prerokovanega Odrešenika, vendar so si ga malo po svoje predstavljali. Pričakovali so kralja in vojskovodjo, ki jim bo prinesel blaginjo. Ki bo odpravil vse njihove težave. Pričakovali so raj na zemlji. Vendar Jezus ni prinesel raja na zemljo. Ta ni mogoč, naj si ga še tako želimo. Če si ga želimo in ga pričakujemo, smo pomilovanja vredni utopisti, sanjači. Če pa ga poskušamo na silo uresničiti, postanemo zločinci, kot nam je znano iz zgodovine. Raj na zemlji ni mogoč. Gosenica ne more leteti, tudi če si želi. Najprej se mora zapreti v krsto, ki ji rečemo buba. V grob, iz katerega bo vstala kot nekaj navidez novega, a v resnici prenovljenega, spremenjenega. Šele potem se ne bo več plazila, pač pa letela.

Prerokba, ki smo jo slišali v prvem berilu, ne govori samo o Jezusovem zemeljskem delovanju, ampak tudi o naši prihodnosti. O novem življenju, ki nam ga je omogočil Jezus. Ki pa ne bo na tej zemlji. V zemeljskem življenju smo gosenice. Metulji bomo v nebeškem.



                                           Luka Mihevc

POVIŠANJE SV. KRIŽA – 2014



Iz svetega evangelija po Janezu.



Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu:

»Nihče ni šel v nebesa kakor tisti, ki je prišel iz nebes, Sin človekov.

Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi,

tako mora biti povzdignjen Sin človekov,

da bi vsak, kdor vanj veruje, imel večno življenje.

Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina,

da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj, ampak imel večno življenje.

Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil,

temveč, da bi svet po njem zveličal.«



(Jn 3, 13-17)





Drage sestre in dragi bratje!

V odlomku evangelija, ki smo ga pravkar slišali, je eden najpomembnejših stavkov Svetega pisma, ki vsebuje eno temeljnih razodetij Boga človeku in ena od bistvenih resnic krščanske vere. »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Če te besede vzamemo zares, nas morajo spremeniti. Zavest ljubljenosti namreč naredi človeka drugačnega, boljšega. Apostol in evangelist Janez, ki je zapisal evangelij, katerega del smo slišali, v svojem evangeliju običajno sebe ni omenjal z imenom, ampak z vzdevkom »učenec, ki ga je Jezus ljubil«. S tem ne sporoča, da ga je imel Jezus rajši kot druge apostole, ampak da je sebe doživljal kot ljubljenega od Jezusa. To mu je pomagalo vztrajati pod križem, ko so se vsi drugi apostoli razbežali in potuhnili. To mu je pomagalo v križu videti blagoslov in ne prekletstvo, rešitev in ne pogubo, življenje in ne smrt. To mu je pomagalo v temi človeškega sovraštva videti luč Božje ljubezni.

Bog nam je dokazal svojo ljubezen s tem, ko je postal človek, eden izmed nas, ter daroval svoje življenje namesto našega. In s tem upravičil svoje ime. Ime Jezus namreč pomeni »Bog rešuje«.

Ko je iz ljubezni do nas postal človek, eden izmed nas, je sprejel nase tudi trpljenje, ki prej ali slej zaznamuje življenje vsakega človeka. Ni bežal pred njim, ampak se je z njim soočil. Še več! Trpljenje, ki se je končalo s smrtjo na križu, je izbral za sredstvo našega odrešenja. Prav s trpljenjem se je najgloblje povezal z nami. In trpljenje, kot pravi sam, lahko tudi nas pripelje do Njega. »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj«, pravi. Od nas ne pričakuje, da se odpovemo svoji identiteti, kot bi lahko kdo razumel Njegove besede, ampak da se odpovemo sebičnosti, ki je nasprotje ljubezni. Jezusovo trpljenje za nas je znamenje Njegove ljubezni do nas. Samo po sebi je trpljenje sicer zlo. Kot nam je znano iz Svetega pisma, je zlo posledica nasprotovanja Bogu. Vendar Bog zla ne uničuje. On je Ljubezen in ne Maščevanje. On je Stvarnik in ne Uničevalec. Zato zla ne uničuje, ampak ga spreminja v dobro. Njegovo soočanje z zlom nas vabi k posnemanju. Da tudi mi iz svojega trpljenja naredimo nekaj dobrega. Da ga ne odrivamo od sebe, ne bežimo pred njim, ampak ga sprejmemo. Mu damo smisel. Ga spremenimo v znamenje ljubezni.

Gospod nas danes vabi, da križ svojega življenja spreminjamo iz simbola trpljenja in smrti v simbol ljubezni, odrešenja in življenja. On, ki je naš tovariš v trpljenju, je pri tem naš zgled in naša pomoč.



Luka Mihevc, župr.


ØV torek (1. 10.) se bo v pastoralnem središču Sv. Jožefa nad Celjem začel katehumenat – priprava odraslih na prejem zakramentov. Več lahko preberete na oglasni deski.



ØV petek (4. 10.) dopoldan bom bolnikom po domovih prinašal sv. obhajilo.



ØOd petka zvečer do sobote zvečer bodo na Sv. Križu nad Belimi Vodami tri tedne zapored duhovne vaje za letošnje pripravnice in pripravnike na prejem zakramenta sv. birme vseh treh velenjskih župnij. Podpirajmo jih z molitvijo!



ØHvala vsem, ki ste včeraj očistil našo cerkev in okolico. Za čiščenje cerkve v soboto zjutraj ob 8.30 ste naprošeni župljani z Ljubljanske ceste. Bog povrni!





Zaradi večjega števila mašnih namenov v naši župniji sta pri nekaterih sv. mašah z dovoljenjem g. škofa oznanjena dva mašna namena. Dar za drugi namen je oddan na Škofijski ordinariat Celje.


26. NEDELJA MED LETOM – leto C / 2013




Iz svetega evangelija po Luku.



Tisti čas je Jezus rekel farizejem:

»Živel je bogataš.

Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino

ter se dan na dan sijajno gostil.

Pri njegovih vratih pa je lęžal revež,

ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno ran po telesu.

Rad bi se najedel tega, kar je padalo z bogataševe mize,

pa so le psi prihajali in lizali njegove rane.

Revež je umrl in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje.

Tudi bogataš je umrl in so ga pokopali.

In ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči

in od daleč videl Abrahama in Lazarja v njegovem naročju.

Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja,

da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik,

kajti strašno trpim v tem plamenu.‹

Abraham mu je rekel:

›Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro,

Lazar pa prav tako húdo;

zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš.

Vrh tega je med nami in vami velik prepad,

tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo,

pa tudi od tam se ne da priti k nam.‹

Nato mu je bogataš rekel:

›Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta.

Imam namreč pet bratov;

naj jih posvarí, da tudi oni ne pridejo v ta kraj mučenja!‹

Abraham mu je dejal:

›Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‹

Bogataš pa mu je odvrnil:

›Ne, oče Abraham,

temveč če pride kdo od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili.‹

On pa mu je dejal: ›Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov,

se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.‹ «



(Lk 16, 19-31)





Drage sestre in dragi bratje!

Božja beseda je vedno aktualna, pa čeprav je stara nekaj tisoč let. Prepričan sem, da je marsikdo v bogatašu iz današnjega odlomka evangelija prepoznal kakšnega tajkuna ali predsednika uprave podjetja, o katerem mediji dnevno poročajo. Gotovo je kdo tudi v Lazarju prepoznal množico ljudi s poteptanim človeškim dostojanstvom, ki ni danes nič manjša kot kadar koli prej. Verjetno je kdo ob razpletu v Jezusovi zgodbi občutil vsaj zadoščenje, če ne že privoščljivosti. A ne smemo pozabiti, da nam Gospod po svoji besedi v Svetem pismu ne govori toliko o drugih ljudeh, kot o nas samih. In danes naš pogled usmerja v bogataša. Zanimivo – revež v današnjem evangeliju ima ime: Lazar. Eleazar v hebrejščini pomeni Bog pomaga, Bog prihaja na pomoč. Čeprav je slabo kazalo, se je izkazalo, da ima pravo ime. Bogataš iz evangelija pa je brez imena. Zakaj? Da ga lahko poimenujemo s svojim! »Z njim pa res nimamo nič skupnega!« boste rekli. Z njegovim bogastvom res ne. Saj to sploh ni pomembno. V podzemlju ni trpel muk zaradi svojega bogastva, kot tudi Lazar ni prišel v Abrahamovo naročje zaradi revščine. Nihče ne bo pogubljen zato, ker je nekaj imel in nihče ne bo rešen zato, ker nečesa ni imel. Zgolj sklepamo lahko, da je Lazar zaupal, da mu bo Bog res pomagal. O bogatašu pa vemo precej več. Vemo, da je bil v svoji sebičnosti povsem brezbrižen do drugih; slep in gluh za njihove potrebe. Oči, ušesa in usta je imel samo zase. Videl je le sebe, slišal le svoje potrebe, usta uporabljal zgolj za polnjenje svojega trebuha. Velik prepad, ki je v novem življenju zijal med njim in Lazarjem, je ustvaril sam že na tem svetu. In Gospod ga danes postavlja pred nas z vprašanjem: »Kam je usmerjen tvoj pogled? Vidiš le sebe ali tudi druge?«

Naša prihodnost je odvisna od naše sedanjosti.

                                           Luka Mihevc, župr.



Ø
Danes (22. 9.) popoldan bo v Novi Cerkvi pri Vojniku osrednje, vseslovensko praznovanje letošnje Slomškove nedelje. Ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa sv. maša. Lepo vabljeni!



ØZ današnjo, Slomškovo nedeljo začenjamo novo veroučno leto. Vpis k verouku bo potekal v tem tednu po objavljenem urniku.



ØHvala vsem, ki ste včeraj očistil našo cerkev in okolico. Za čiščenje cerkve v soboto zjutraj ob 8.30 ste naprošeni župljani iz Podkraja. Bog povrni!





Zaradi večjega števila mašnih namenov v naši župniji sta pri nekaterih sv. mašah z dovoljenjem g. škofa oznanjena dva mašna namena. Dar za drugi namen je oddan na Škofijski ordinariat Celje.


25. NEDELJA MED LETOM – leto C / 2013




Iz svetega evangelija po Luku.



Tisti čas je Jezus govóril svojim učencem:

»Živel je neki bogataš, ki je imel oskrbnika

in tega so mu zatožili, da zapravlja njegovo premoženje.

Poklical ga je in mu rekel:

›Kaj slišim o tebi?

Podaj obračun o svojem gospodarjenju,

ker ne boš več mogel biti moj oskrbnik.‹

Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi:

›Kaj naj storim, ker mi gospodar jemlje oskrbništvo?

Kopáti ne morem, beračiti me je sram.

Vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje sprejeli v svoje hiše,

ko me bo gospodar razrešil oskrbništva.‹

Poklical je dolžnike svojega gospodarja, vsakega posebej.

In rekel je prvemu: ›Koliko si dolžan mojemu gospodarju?‹

Ta je rekel: ›Sto vrčev olja.‹

On pa mu je dejal:

›Vzemi svojo zadólžnico, brž sédi in zapiši: petdeset.‹

Spet drugemu je rekel: ›Koliko si pa ti dolžan?‹

Rekel mu je: ›Sto mernikov žita.‹

Dejal mu je: ›Vzemi zadolžnico in zapiši: osemdeset.‹

In gospodar je pohvalil krivičnega oskrbnika,

da je preudarno ravnal,

kajti sinovi tega veka so do svojega rodu preudarnejši

kakor sinovi luči.

Jaz pa vam pravim:

Pridobivajte si prijateljev s krivičnim mamonom,

da vas sprejmejo v večna bivališča, ko mámon poide.

Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem,

kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem.

Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s krivičnim mamonom,

kdo vam bo zaupal resnično dobrino?

In če niste bili zvesti pri tujem, kdo vam bo dal, kar je vaše?

Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema;

ali bo enega sovražil in drugega ljubil,

ali se bo enega držal in drugega zaničeval.

Ne morete služiti Bogu in mamonu.«



(Lk 16, 1-13)





Drage sestre in dragi bratje!

»Znajdi se!« je danes pogosto življenjsko vodilo. Tudi Jezus nas po svoji besedi, ki smo jo pravkar slišali, vabi k iznajdljivosti. Za zgled nam je postavil krivičnega oskrbnika. Seveda ne zaradi njegove krivičnosti, nepoštenosti in koristoljubnosti, pač pa preudarnosti, domiselnosti in skrbi za prihodnost. Kakor je bil krivični oskrbnik kot predstavnik otrok tega veka iznajdljiv v skrbi za materialno prihodnost, tako naj bi bili otroci prihodnjega veka ali otroci luči, kot smo imenovani v današnjem evangeliju, zaskrbljeni in iznajdljivi v skrbi za večno prihodnost. Kakor je bil krivični oskrbnik iznajdljiv v slabem, bi morali biti mi iznajdljivi v dobrem. V tem smislu lahko tudi krivičnega mamona, torej denar, materialne dobrine, ki jih danes mnogi postavljajo na mesto Boga v svojem življenju, uporabljamo v dobro. Pomembno pri tem je, komu služimo, komu smo zvesti, kje je naše srce. Z mamonom lahko Bogu izkazujemo zvestobo ali nezvestobo. Vsi smo oskrbniki. Od nas je odvisno, kakšni in kako bomo končali.

Blaženi Anton Martin Slomšek je bil dober oskrbnik. Zgledujmo se po njem!



                                          Luka Mihevc, župr.


Spoštovani uporabnik portala velenje-svetamarija.si!

 

Portal je trenutno v prenovi. Trudimo se, da bo kmalu postavljen v prenovljeni preobleki.

 

Za podrobnejše informacijenas kontaktirajte.

 

Ekipa portala


ØV torek (17. 9.) bo po sv. maši v veroučni učilnici srečanje svetopisemske skupine. Lepo vabljeni!



ØV soboto (21. 9.) bo v Stični tradicionalno srečanje slovenske katoliške mladine. Mladi se lahko prijavite v zakristiji.



ØPrihodnjo nedeljo (22. 9.) bo v Novi Cerkvi pri Vojniku osrednje, vseslovensko praznovanje letošnje Slomškove nedelje. Ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa sv. maša. Lepo vabljeni!



ØBl. Anton Martin Slomšek, ki goduje 24. septembra, je med drugim zavetnik katehetov, zato bomo s Slomškovo nedeljo začeli letošnje veroučno leto. Vpis k verouku bo potekal v tednu od 23. – 27. septembra po urniku, ki ga lahko preberete na oglasni deski ali spletni strani ali vzamete pred veroučno učilnico.



ØHvala gospodu ključarju, ki je včeraj sam čistil našo cerkev. Za čiščenje cerkve v soboto zjutraj ob 8.30 ste naprošeni župljani iz Kavč. Bog povrni!



ØNa novo pot svojega življenja je stopil naš župljan Franc Stajan iz Kavč. Molimo zanj in njegove domače!





Zaradi večjega števila mašnih namenov v naši župniji sta pri nekaterih sv. mašah z dovoljenjem g. škofa oznanjena dva mašna namena. Dar za drugi namen je oddan na Škofijski ordinariat Celje.



24. NEDELJA MED LETOM – leto C / 2013




Iz svetega evangelija po Luku.



Tisti čas so se Jezusu približevali vsi cestninarji in grešniki,

da bi ga poslušali.

Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili:

»Ta sprejema grešnike in jé z njimi.«

Tedaj jim je povedal tole priliko:

»Kdo izmed vas, ki ima sto ovac, pa izgubi eno od njih,

ne pusti devetindevetdesetih v puščavi

in gre za izgubljeno ovco, dokler je ne najde?

In ko jo najde, jo vesel zadene na rame.

Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim reče:

›Veselite se z menoj, kajti našel sem ovco, ki se je izgubila.‹

Povem vam:

Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom,

ki se spreobrne,

kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi,

ki ne potrebujejo spreobrnjenja.

Ali: katera žena, ki ima deset drahem, če izgubi eno drahmo,

ne prižge svetilke in ne pomete hiše ter skrbno ne išče,

dokler je ne najde?

In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede ter pravi:

›Veselite se z menoj, kajti našla sem drahmo, ki sem jo izgubila.‹

Povem vam:

Prav táko veselje bo vpričo Božjih angelov

nad enim grešnikom, ki se spreobrne.«

In rekel je: »Neki človek je imel dva sina.

Mlajši med njima je rekel očetu:

›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹

In razdélil jima je imetje.

Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj

in odpotoval v daljno deželo.

Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje.

Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota

in začel je trpeti pomanjkanje.

Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele,

ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje.

Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje,

pa mu jih nihče ni dal.

Šel je vase in dejal:

›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju,

jaz pa tukaj umiram od lakote.

Vstal bom in šel k očetu in mu rekel:

Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj.

Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.

Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹

In vstal je ter šel k očetu.

Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil;

pritekel je, ga objel in poljubil.

Sin mu je rekel:

›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj.

Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹

Oče pa je naróčil svojim služabnikom:

›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite!

Dajte mu prstan na roko in sandale na noge!

Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo!

Ta moj sin je bil namreč mrtev in je ožível;

bil je izgubljen in je najden.‹

In začeli so se veseliti.

Njegov starejši sin pa je bil na polju.

Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples.

Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal:

›Kaj pa to pomeni?‹

Ta mu je rekel:

›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele,

ker se mu je zdrav vrnil.‹

Razjezil se je in ni hotel vstopiti.

Njegov oče je prišel ven in mu prigovarjal.

On pa je očetu odgovóril:

›Glej, toliko let ti služim

in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza,

pa mi še nikoli nisi dal kozliča,

da bi se poveselil s svojimi prijatelji.

Ko pa je prišel ta tvoj sin,

ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje,

si mu zaklal pitano tele.‹

On pa je rekel:

›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.

Vzradostiti in poveseliti pa se je bilo treba,

ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je ožível,

ker je bil izgubljen in je najden.‹ «



(Lk 15, 1-32)

Drage sestre in dragi bratje!

Prilike o izgubljeni ovci, drahmi in sinu, ki smo jih pravkar slišali v odlomku evangelija, je Jezus povedal farizejem in pismoukom, ki so se zgražali nad njim, ker se je družil z grešniki. Sami so imeli do grešnikov drugačen odnos – takšen, da z njimi sploh niso imeli odnosa. Da bi sebe prišteli med grešnike, seveda niso pomislili. Jezus jim je s prilikami namignil, kakšen odnos ima do grešnikov Bog. Grešni človek je kot izgubljena ovca, izgubljena drahma ali izgubljeni sin. Bog pa je kot pastir, ki gre iskat izgubljeno ovco in jo išče, dokler je ne najde. Je kot žena, ki prižge svetilko, pomete hišo in išče izgubljeno drahmo, dokler je ne najde. Je kot oče, ki ima sina tako rad, da mu dovoli oditi in ga zaskrbljen čaka, dokler se ne vrne. Pastirja, ženo in očeta med drugim povezuje potrpežljivost. Pastir je potrpežljivo iskal ovco, žena drahmo, oče je bil potrpežljiv s sinom in ga nato potrpežljivo čakal. Njihova potrpežljivost je bila nagrajena. Njihova žalost se je spremenila v veselje.

Danes obhajamo god Žalostne Matere Božje. Tudi Marijina žalost ob Jezusovem trpljenju in smrti se je spremenila v veselje.

Po današnjem odlomku evangelija nas Jezus med drugim vabi, da ne obupamo, ampak smo potrpežljivi – do drugih in sebe. Kakor je do vseh nas potrpežljiv On.



                                           Luka Mihevc, župr.



VEROUK V VEROUČNEM LETU 2013 / 2014





URNIK



1. razred: PONEDELJEK ob 16.45

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

2. razred: PONEDELJEK ali TOREK ob 16.00

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

3. razred: ČETRTEK ali PETEK ob 16.00

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

4. razred: ČETRTEK ali PETEK ob 15.15

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

5. razred: ČETRTEK ali PETEK ob 14.30

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

6. razred: PONEDELJEK ali TOREK ob 15.15

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

7. razred: PONEDELJEK ali TOREK ob 14.30

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

8. razred: PONEDELJEK ali TOREK ob 13.45

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

9. razred: SREDA ob 14.30 ali ČETRTEK ali PETEK ob 13.45

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________



ura /   dan

ponedeljek

torek

sreda

četrtek

petek

13.00-13.45











13.45-14.30

8. razred

8. razred



9. razred

9. razred

14.30-15.15

7. razred

7. razred

9. razred

5. razred

5. razred

15.15-16.00

6. razred

6. razred



4. razred

4. razred

16.00-16.30

2. razred

2. razred



3. razred

3. razred

16.45-17.15

1. razred













ØVpis k verouku za veroučence od 1. do 8. razreda bo potekal v tednu od 23. – 27. septembra po urniku!

ØOtroke prvega razreda pridite vpisat starši (ali drugi odrasli družinski člani). S sabo prinesite Krstni list (če je bil otrok krščen v drugi župniji) ali kopijo Krstne diplome ali Družinske knjižice.

ØOtroci, ki so že obiskovali verouk, se vpišejo sami, tako da prinesejo od staršev podpisano veroučno spričevalo.    


URNIK

1. razred: PONEDELJEK ob 16.45

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

2. razred: PONEDELJEK ali TOREK ob 16.00

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

3. razred: ČETRTEK ali PETEK ob 16.00

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

4. razred: ČETRTEK ali PETEK ob 15.15

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

5. razred: ČETRTEK ali PETEK ob 14.30

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

6. razred: PONEDELJEK ali TOREK ob 15.15

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

7. razred: PONEDELJEK ali TOREK ob 14.30

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

8. razred: PONEDELJEK ali TOREK ob 13.45

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

9. razred: ČETRTEK ali PETEK ob 13.45

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

ura /   dan

ponedeljek

torek

sreda

četrtek

petek

13.00-13.45

13.45-14.30

8. razred

8. razred

9. razred

9. razred

14.30-15.15

7. razred

7. razred

5. razred

5. razred

15.15-16.00

6. razred

6. razred

4. razred

4. razred

16.00-16.30

2. razred

2. razred

3. razred

3. razred

16.45-17.15

1. razred

 

ØVpis k verouku za veroučence od 1. do 8. razreda bo potekal v tednu od 23. – 27. septembra po urniku!

ØOtroke prvega razreda pridite vpisat starši (ali drugi odrasli družinski člani). S sabo prinesite Krstni list (če je bil otrok krščen v drugi župniji) ali kopijo Krstne diplome ali Družinske knjižice.

ØOtroci, ki so že obiskovali verouk, se vpišejo sami, tako da prinesejo od staršev podpisano veroučno spričevalo.    

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes