• Rotate
  • 1

21. NEDELJA MED LETOM – leto A / 2017



Iz svetega evangelija po Mateju.

   

Ko je tisti čas Jezus prišel v pokrajino Cezareje Filípove,

je spraševal svoje učence:

»Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?«

Rekli so:

»Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija,

spet drugi, da Jeremíja ali eden izmed prerokov.«

Dejal jim je:

»Kaj pa vi pravite, kdo sem?«

Simon Peter je odgovóril; rekel mu je:

»Ti si Kristus, Sin živega Boga.«

Jezus pa mu je dejal:

»Blagor ti, Simon, Jonov sin,

kajti tega ti nista razodela meso in kri,

ampak moj Oče, ki je v nebesih.

Jaz pa ti povem: Ti si Peter, Skala,

in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev

in peklenska vrata je ne bodo premagala.

Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva;

kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih;

in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.«

Tedaj je učencem naróčil, naj nikomur ne povedo, da je on Kristus.



(Mt 16, 13-20)





Drage sestre in dragi bratje!

Mnogi se zelo obremenjujejo s tem, kaj ljudje pravijo o njih. Jezus ni bil eden takih. Njegovo vprašanje učencem: »Kaj ljudje pravijo, kdo sem?« je le uvod v vprašanje: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Jezus od svojih učencev vseh časov pričakuje, da bomo mislili s svojo glavo in ne nekritično sledili javnemu mnenju. To pa je bilo težko nekoč in je težko danes. Prepustiti se toku ali plavati proti njemu je dilema, pred katero nas postavlja Jezus s svojim drugim vprašanjem. A Njegovih vprašanj še ni konec. Tretje vprašanje, ki ni zapisano v današnjem odlomku evangelija se glasi: »Kaj pa ti praviš, kdo sem?« Jezus od vsakega izmed nas pričakuje oseben odnos do Njega in oseben odnos z Njim. Če je nekako logično, da je za nas kot skupnost Njegovih učencev odgovor na Njegovo drugo vprašanje: »Kaj pa vi pravite kdo sem?« enak Petrovemu iz današnjega odlomka evangelija: »Ti si Kristus, Sin živega Boga«, pa se pri tretjem lahko zatakne. Tu namreč ne zadostuje odgovor v besedah, pač pa je potreben odgovor v dejanjih. Samo s svojimi dejanji, s svojim življenjem lahko odgovorim, kdo je Jezus zame, koliko mi pomeni, kako resno ga jemljem.

Naj nam Njegova milost, ki nam je na razpolago – tudi po tem zakramentu evharistije, ki ga obhajamo – pomaga, da bodo naša dejanja in vse naše življenje govorilo, da je Jezus naš Odrešenik, naš Gospod in naš Bog.       

        

                                      Luka Mihevc

19. NEDELJA MED LETOM – leto A / 2017



Iz svetega evangelija po Mateju.

   

Ko se je množica nasitila, je Jezus takoj naročil učencem,

da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran;

sam naj bi medtem odpústil množice.

In ko je množice odpústil, je šel na goro, da bi na samem molil.

Ko se je zvečerilo, je bil tam sam.

Čoln pa se je medtem oddáljil že precej stadijev od brega.

Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter.

Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim.

Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli:

»Prikazen je.« Od strahu so zavpili.

Jezus pa jim je takoj rekel:

»Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!«

Peter mu je odgovóril in rekel:

»Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.«

On mu je dejal: »Pridi!«

In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.

Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal.

Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!«

Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal:

»Malovernež, zakaj si podvómil?«

In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal.

Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli:

»Resnično, ti si Božji Sin.«



(Mt 14, 22-33)

Drage sestre in dragi bratje!

Nezaupanje ljudem se lahko v življenju pogosto izkaže za koristno. Nezaupanje Bogu pa je za človeka vedno pogubno.

Spomnimo se svetopisemske zgodbe o prvem grehu. Nezaupanje Bogu je bilo začetek zla. Adam in Eva nista zaupala Bogu, da jima je prepovedal jesti z drevesa spoznanja dobrega in hudega v njuno korist, ampak sta imela občutek, da ju želi Bog za nekaj prikrajšati, da ima v mislih svojo korist. Prisluhnila sta šepetu, da bosta kakor Bog, če Boga ne bosta ubogala. Sledila sta temu glasu in plačala visoko ceno. Nezaupanje Bogu je od takrat človekov stalni spremljevalec.

Bogu ne zaupamo bodisi zaradi naših slabih izkušenj z drugimi ljudmi, ki so se izkazali za nevredne našega zaupanja, bodisi zaradi naših slabih izkušenj s sabo (verjetno se je že vsak izmed nas v življenju kdaj izkazal za nevrednega zaupanja), bodisi zaradi sebičnosti in premajhne ljubezni (nezaupanje pogosto raste iz korenine, ki ji pravimo sebičnost, zaupanje pa vedno iz korenine, ki ji pravimo ljubezen), bodisi zaradi premajhne vere. Tak primer smo slišali v današnjem odlomku evangelija. Ko so apostoli videli hoditi Jezusa po vodi, niso niti za trenutek pomislili, da bi utegnil to biti on, pač pa so takoj naredili zaključek, da vidijo prikazen. Ko jih je skušal pomiriti z besedami, mu še vedno niso zaupali. Peter je zahteval dokaz. Tudi ko je Jezus pristal na njegovo zahtevo, nezaupanja še ni bilo konec. In Peter se je začel potapljati.

Res imamo srečo, da je Bog tako potrpežljiv z nami – On nikoli ne izgubi zaupanja v nas. Je pa škoda, da se mi pogosto z zaupanjem obrnemo Nanj šele takrat, ko se začnemo potapljati. Zato je prav, da si večkrat vzamemo čas Zanj, ki ima vedno čas za nas, in v osebnem odnosu z Njim utrdimo svojo vero in s tem zaupanje Vanj.

                                      Luka Mihevc

JEZUSOVA SPREMENITEV NA GORI 2017



Iz svetega evangelija po Mateju.



Tisti čas je Jezus vzel s seboj

Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza

in jih pęljal na visoko goro, na samo.

Vpričo njih se je spremenil.

Njegov obraz je zasijal kakor sonce

in njegova oblačila so postala bela kakor luč.

In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim.

Peter pa se je oglasil in rekel Jezusu:

»Dobro je, da smo tukaj, Gospod!

Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.«

Ko je še govoril, jih je obsenčil svętel oblak,

in glej, glas iz oblaka je rekel:

»Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!«

Ko so učenci to zaslišali, so padli na obraz in se zelo prestrašili.

In Jezus je pristopil, se jih dotaknil in rekel:

»Vstanite in ne bojte se!«

Ko pa so povzdignili oči, niso videli nikogar razen Jezusa samega.

In medtem ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal:

»Nikomur ne povejte, kar ste videli,

dokler Sin človekov ne bo vstal od mrtvih!«



(Mt 17,1-9)





Drage sestre in dragi bratje!

Odlomek evangelija, ki smo ga pravkar slišali, je poročilo o dogodku, ki se ga spominjamo danes. Zapisal ga je apostol in evangelist Matej po pripovedovanju prič. Eno od prič smo slišali v Drugem berilu – apostola Petra, ki je zapisal: »Preljubi, nismo se oprijeli izmišljenih bajk, ko smo vam oznanili moč in prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa, ampak smo na lastne oči videli njegovo veličino. Ko je namreč prejel od Boga Očeta čast in slavo, mu je ob veličastnem sijaju prišel glas: »ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje;« in ta glas, ki je prišel iz nebes, smo slišali mi, ko smo bili z njim na sveti gori.«

Dogodek, ki se ga danes spominjamo, nam govori o tem, da je Jezus tisti »Sin človekov«, o katerem je v 6. stoletju pred Kristusom prerokoval prerok Danijel, kar smo slišali v Prvem berilu. Dva iz stoletij pred prerokom Danijelom, Mojzes in Elija, ki sta v času svojega zemeljskega življenja na gori govorila z Bogom, pa potrjujeta, da je Jezus tudi Bog. Bog Sin, kar je oznanil tudi glas iz oblaka: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« »Njega poslušajte!« govori Bog Oče tudi nam. To je življenjsko vodilo Jezusovih učencev vseh časov. Jezusa ni težko slišati – njegove besede lahko preberemo v Svetem pismu v evangelijih. Malo težje pa ga je tudi poslušati. Vendar gre, če sta človekova pripravljenost in volja združena z Božjo milostjo, ki nam je dana.



Luka Mihevc

Spoštovane župljanke in župljani,

ker je bil župnik g. Luka Mihevc v skladu z določili razrešen službe župnika te župnije, je g. škof Stanislav Lipovšek za župnijskega upravitelja Župnije Velenje – sv. Marija imenoval Mateja Dečmana, župnika župnije Velenje – bl. Anton Martin Slomšek. Odslej je Župnija Velenje – sv. Marija v soupravi, kar se bo poznalo pri pastoralnem delu obeh župnij.

Po 15. avgustu 2016 se zato spreminja urnik sv. maš. Odslej bo v župniji nedeljska sv. maša samo ob 9. uri. Med tednom bo sv. maša ob četrtkih ob 18. uri. Maše, ki ste jih naročili pri g. Luku Mihevcu, bodo opravljene tukaj. Maše, ki ste jih naročili med tednom, bodo darovane v istem tednu ob četrtkih, maše, ki ste jih naročili za nedeljo ob 8. uri ali 10. uri, pa bodo darovane na isto nedeljo ob 9. uri.

Do nadaljnega sem odgovoren za pastoralno delo v obeh omenjenih župnijah. Da bo delo na obeh župnijah lahko nemoteno potekalo, bo potrebnih še več sprememb. Prosim, da jih sprejmete z razumevanjem. Že vnaprej najlepša hvala za vaše molitve, pomoč in sodelovanje.





Velenje, 14. 8. 2016                                                      Matej Dečman, župnik





Škofovo sporočilo vernikom župnije Velenje – Sv. Marija

Dragi verniki, sestre in bratje v Kristusu!

Zelo hudo mi je, ko vam moram sporočiti, da sem moral po navodilih Zakonika cerkvenega prava vašega dosedanjega gospoda župnika Luka Mihevca zaradi suma kaznivega dejanja začasno umakniti iz župnije. Začasni umik iz župnije nikakor ne pomeni, da je osumljeni resnično kriv; to bo pokazal upravni postopek, po pravnem načelu, da je obtoženi nedolžen, dokler se nasprotno ne dokaže.

Po cerkvenih navodilih bo začasno soupravo prevzel Matej Dečman, župnik župnije Velenje – Bl. A. M. Slomšek, ki ima tudi vsa pooblastila za pastoralno oskrbo župnije.

Vse župljane lepo vabim in prosim, da se vzdržimo nepotrebnih komentarjev in veliko molimo v ta namen, da se bo izkazala resnica in bo prav poskrbljeno za duhovni blagor župnije in mesta Velenje.

Naj naša prizadevanja za rešitev tega vprašanja spremlja Božji blagoslov, varstvo Božje Matere Marije – Zavetnice Vaše župnije, ter zgled in priprošnja bl. Škofa A. M. Slomška.

Pozdrav v Gospodu!

dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof

Iz svetega evangelija po Janezu.



Tisti čas so Judje godrnjali nad Jezusom, ker je rekel:

»Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,«

in so govorili:

»Ali ni to Jezus, Jožefov sin?

Njegovega očeta in mater poznamo.

Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel.‹ «

Jezus je odgovoril in jim dejal:

»Ne godrnjajte med seboj!

Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal,

in jaz ga bom obudil poslednji dan.

Pri prerokih je zapisano:

›Vsi se bodo dali poučiti Bogu.‹

Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni.

Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta:

samo tisti, ki je od Boga, je videl Očeta.

Resnično, resnično, povem vam:

Kdor veruje, ima večno življenje.

Jaz sem kruh življenja.

Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so pomrli.

To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre.

Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes.

Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj.

Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«



(Jn 6, 41-51)

Drage sestre in dragi bratje!

Godrnjanje je del našega vsakdana. Izraža naše nezadovoljstvo, ki je lahko upravičeno, ali pa tudi ne. Ljudje v odlomku evangelija, ki smo ga pravkar slišali, so godrnjali nad Jezusom, ker ga niso razumeli. Krivi so bili sami. Morali bi poslušati in se dati poučiti, pa niso. »Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni«, je dejal Jezus.

Mi danes ne godrnjamo nad Jezusom. Raje ga ignoriramo.

Godrnjamo nad svojimi bližnjimi. Pogosto zato, ker jih ne poslušamo in se ne damo poučiti o njih. Pogosto tudi zato, ker ne poslušamo sebe in se ne damo poučiti o sebi. Nezadovoljstvo nad drugimi neredko izvira iz nezadovoljstva nad samim sabo. Pri drugih nas večkrat motijo napake, ki jih imamo mi sami. Zato se moramo učiti poslušanja in ponižnosti, da se damo poučiti. Poslušanje je naša vsakodnevna domača naloga. Učenec je poklic, ki ga moramo opravljati vse življenje. Kdor ne posluša, ne sliši. Kdor se ne da poučiti, ostane neveden.

Prisluhniti moramo sebi – kaj nam o nas sporoča naše telo, naše razpoloženje, čutenje, reakcije … Nato se moramo o sebi dati poučiti Bogu. Kaj nam On govori o nas? In to mora biti vodilo za naše ravnanje.

Prisluhniti moramo bližnjim. Ne samo njihovim besedam, ki povedo še najmanj, ampak njihovemu vedenju, ki nam gre včasih tako na živce. Nato se moramo o njih dati poučiti Bogu. Kaj nam On govori o njih? In to mora biti vodilo za naše ravnanje.

Sliši se enostavno. In tudi je. Ni pa lahko. A vaja dela mojstra.



                                          Luka Mihevc

Iz svetega evangelija po Janezu.



Ko je tisti čas množica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih učencev,

so sami stopili v čolne, odpluli v Kafarnaum in iskali Jezusa.

Ko so ga našli na drugi strani jezera, so mu rekli:

»Učitelj, kdaj si prišel sem?«

Jezus jim je odgovoril in rekel:

»Resnično, resnično, povem vam:

Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja,

ampak ker ste jedli kruh in se nasitili.

Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje

in vam jo bo dal Sin človekov; tega je namreč potrdil Oče, Bog.«

Tedaj so mu rekli:

»Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?«

Jezus je odgovoril in jim dejal:

»Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.«

Rekli so mu:

»Kakšno znamenje boš torej storil, da bomo videli in ti verjeli?

Kaj boš napravil?

Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano:

›Kruh iz nebes jim je dal jesti.‹ «

Jezus jim je dejal:

»Resnično, resnično, povem vam:

Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes,

ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes.

Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.«

Tedaj so mu rekli:

»Gospod, vselej nam daj tega kruha!«

Jezus jim je dejal:

»Jaz sem kruh življenja.

Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen,

in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.«



(Jn 6, 24-35)





Drage sestre in dragi bratje!

Ljudje so bili navdušeni, ko jih je Jezus nahranil s čudežno pomnožitvijo kruha in rib. Dobili so idejo, da bi to lahko bila stalna praksa, zato so Jezusa hoteli postaviti za kralja. No, on z njimi ni delil njihovega navdušenja. S svojimi učenci se je umaknil drugam. To smo slišali v odlomku evangelija minule nedelje. Vendar so mu sledili. S trebuhom za kruhom. Ko so ga našli, jim je očital, da ga ne iščejo zaradi znamenj, ki jih je delal, ampak ker so se zastonj najedli.

Ljudje težko vidimo znamenja. Vzrokov je lahko več. Prometne znake, ki so najbolj vsakdanja znamenja, šoferji pogosto namerno spregledamo. Včasih jih ne vidimo tudi zaradi nepozornosti, včasih zaradi slabe vidljivosti, nekateri jih ne vidijo zaradi kratkovidnosti. Tudi med Jezusovimi sodobniki so bili takšni, ki so njegova znamenja namerno spregledali. Zato, da se jim ne bi bilo treba spremeniti. Če vzameš Jezusa zares, se moraš spremeniti. Moraš odložiti starega človeka in obleči novega, kot pravi apostol Pavel, kar smo slišali v drugem berilu. Ljudje pa neradi spreminjamo sebe in svoje navade.

Nekateri Jezusovih znamenj niso videli zaradi predsodkov. Predsodki človeka zaslepijo.

Nekateri so Jezusova znamenja spregledali, ker so bili osredotočeni na kaj drugega, npr. polnjenje želodca, kot v današnjem odlomku evangelija. Nekateri jih niso videli zaradi »kratkovidnosti«. Če neumnežu pokažeš s kazalcem v nebo, bo gledal tvoj prst, pravi kitajski pregovor.

»Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili«, je očital Jezus ljudem, ki so mu sledili. In jih posvaril: »Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje«.

Današnji odlomek evangelija nas med drugim izziva, da se vprašamo, za katero jed delamo. Kaj nas v življenju motivira? Od česa živimo? S čim se hranimo? S čim tešimo svojo lakoto? Ne le telesne lakote, na katero nas opozarja trebuh in tisto pod trebuhom, ampak tudi duševno in duhovno lakoto, saj je človek celota telesa, duše in duha. S čim tešimo svojo duševno lakoto? S čim svojo duhovno lakoto? Ali ju skušamo potešiti kar s potešitvijo telesne lakote?

Naj nam kruh življenja, ki ga bomo prejeli pri tej sveti maši, odpre oči, da bomo videli in prepoznali znamenja, ki nam jih daje Gospod. Naj nam odpre ušesa, da bomo slišali, kaj nam govori. Naj nam da moči, da mu bomo sledili po poti, na katero nas vabi in ki vodi v potešitev vseh naših lakot.



                                          Luka Mihevc

VEROUK V VEROUČNEM LETU 2014 / 2015





URNIK



1. razred: PONEDELJEK ali TOREK ob 16.45

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

2. razred: PONEDELJEK ali TOREK ob 16.00

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

3. razred: ČETRTEK ali PETEK ob 16.00

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

4. razred: ČETRTEK ali PETEK ob 15.15

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

5. razred: ČETRTEK ali PETEK ob 14.30

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

6. razred: PONEDELJEK ali TOREK ob 15.15

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

7. razred: PONEDELJEK ali TOREK ob 14.30

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

8. razred: PONEDELJEK ali TOREK ob 13.45

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

9. razred: ČETRTEK ali PETEK ob 13.45

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________



ura /   dan

ponedeljek

torek

sreda

četrtek

petek

13.00-13.45











13.45-14.30

8. razred

8. razred



9. razred

9. razred

14.30-15.15

7. razred

7. razred



5. razred

5. razred

15.15-16.00

6. razred

6. razred



4. razred

4. razred

16.00-16.30

2. razred

2. razred



3. razred

3. razred

16.45-17.15

1. razred

1. razred









ØVpis k verouku za vse veroučence bo potekal v tednu od 15. – 19. septembra po urniku!

ØOtroke prvega razreda pridite vpisat starši (ali drugi odrasli družinski člani). S sabo prinesite Krstni list (če je bil otrok krščen v drugi župniji) ali kopijo Krstne diplome ali Družinske knjižice, (če je bil krščen v naši župniji).

ØOtroci, ki so že obiskovali verouk, se vpišejo sami, tako da prinesejo od staršev podpisano veroučno spričevalo.    

Že nekaj mesecev krožijo govorice, da odhajam v drugo župnijo.

Prestavitve duhovnikov so običajno 1. avgusta. Gotovo ste opazili, da je ta že mimo, jaz pa sem še vedno tu.

1. avgusta je minilo 7 let, odkar sem prišel v vašo župnijo, zato bi bil že čas, da grem še kam drugam – vendar ne letos. Prihodnje leto pa verjetno.

Bivši šoštanjski kaplan, ki je javno razglašal, da prihaja za župnika v Staro Velenje, pa bo moral še nekaj časa zoreti v kaplanski službi, da bo lahko v kakšni župniji prevzel službo župnika.





Luka Mihevc, župr.

Vse tiste, ki so vas razburile govorice, da »v Starem Velenju ne bo več maš«, obveščam, da ste se razburjali po nepotrebnem. V Starem Velenju bodo sv. maše še naprej tako pogosto, kot so bile doslej. Dobrodošli!





Luka Mihevc, župr.

20. NEDELJA MED LETOM – leto A – 2014



Iz svetega evangelija po Mateju.

   

Tisti čas se je Jezus umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino.

In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila:

»Gospod, Davidov sin, usmili se me!

Mojo hčer zelo mučijo hudobni duhovi.«

Vendar ji ni odgovóril niti besede.

Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili:

»Odpravi jo, ker vpije za nami.«

Odgovóril je in dejal:

»Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«

Prišla je, padla predenj in rekla:

»Gospod, pomagaj mi!«

Odgovóril ji je in dejal:

»Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.«

Ona pa je rekla:

»Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo od drobtinic,

ki padajo z mize njihovih gospodarjev.«

Tedaj je Jezus odgovóril.

Rekel ji je:

»O žena, velika je tvoja vera!

Zgodí naj se ti, kakor želiš!«

In njena hči je ozdravela tisto uro.



(Mt 15, 21-28)





Drage sestre in dragi bratje!

Na prvi pogled Jezusov odgovor kanaanski ženi – tujki – iz današnjega odlomka evangelija kaže na to, da je bil Jezus nacionalist, ignorantski, aroganten, šovinist in še kaj. Toda videz pogosto vara. Vemo, da Jezus ni bil nič od tega. Ravno nasprotno. To dokazujejo njegove besede in dejanja.

Ko so učenci, ki jih je motilo ženino vpitje, silili Jezusa, naj reagira, jim je dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Jezus se je rodil, trpel, umrl in vstal od mrtvih za nas vse – da nas je odrešil. Njegovo javno delovanje, ki je trajalo tri leta, pa je bilo namenjeno njegovim rojakom, Izraelcem, izvoljenemu Božjemu ljudstvu Stare zaveze. Za oznanjanje evangelija vsem ostalim ljudstvom je pooblastil svoje učence, ko jim je pred svojim vnebohodom naročil: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!« »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal!«

Dogodek, ki ga opisuje današnji odlomek evangelija, je šola. Šola najprej za kanaansko ženo. Njeno srečanje z Jezusom je bila preizkušnja njene vere, ki jo je odlično prestala. Jezusova navidezna zavrnitev je ni prestrašila, užalila, razjezila in odvrnila od Njega. Njena vera je vzdržala. In bila poplačana.

Še večja šola pa je ta dogodek za Jezusove učence – takratne in današnje. Kanaanska žena je za nas vse zgled vere ter vztrajne molitve, h kateri nas Jezus spodbuja z besedami: »Prosite in vam bo dano, iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo. Vsak, kdor prosi, prejme, in kdor išče, najde, in kdor trka, se mu bo odprlo.«

Kanaanska žena je za nas vse tudi zgled vztrajnega, javnega in glasnega zavzemanja za dobro, kljub poskusom, da bi jo utišali. Slovenski katoličani se lahko od nje veliko naučimo. Še vedno nam namreč manjka samozavest, ki bi nam pomagala vztrajno, javno in glasno zavzemati se za to, kar je dobro, prav in res. Še vedno nas lahko hitro utišajo – celo s sklicevanjem na Ustavo RS. V času predvolilne kampanje pred zadnjimi volitvami so nas ponovno skušali utišati na osnovi ustavnega načela ločitve države in Cerkve, ki naj bi bilo zapisano v 7. členu Ustave. Vendar ta člen pravi tole: »Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.« In to je vse. 7. člen Ustave govori o tem, da so država in verske skupnosti avtonomne – da država – Republika Slovenija – oz. njeni organi ne morejo voditi neke verske skupnosti in da posamezna verska skupnost ne more voditi države – Republike Slovenije oz. njenih organov. 7 člen Ustave RS pa seveda ne nasprotuje 14. členu Ustave, ki pravi: »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.« 7. člen Ustave RS tudi ne nasprotuje 39. členu Ustave, ki med drugim pravi: »Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.« Posamezni členi naše Ustave si med seboj ne nasprotujejo. Tisti, ki poskušajo s sklicevanjem na 7. člen Ustave RS utišati in izločiti Katoliško Cerkev iz javnega življenja, zlorabljajo in kršijo našo Ustavo. Ustava RS nam katoličanom zagotavlja avtonomijo, enakost pred zakonom in svobodo izražanja, evangelij Jezusa Kristusa pa nas zavezuje, da se vztrajno, javno, jasno in glasno zavzemamo za to, kar je dobro, prav in res, ter da vztrajno, javno, jasno in glasno nasprotujemo temu, kar je zlo, krivica in laž.



        

                                      Luka Mihevc, župr.

19. NEDELJA MED LETOM – leto A – 2014



Iz svetega evangelija po Mateju.

   

Ko se je množica nasitila, je Jezus takoj naročil učencem,

da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran;

sam naj bi medtem odpústil množice.

In ko je množice odpústil, je šel na goro, da bi na samem molil.

Ko se je zvečerilo, je bil tam sam.

Čoln pa se je medtem oddáljil že precej stadijev od brega.

Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter.

Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim.

Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli:

»Prikazen je.« Od strahu so zavpili.

Jezus pa jim je takoj rekel:

»Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!«

Peter mu je odgovóril in rekel:

»Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.«

On mu je dejal: »Pridi!«

In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.

Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal.

Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!«

Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal:

»Malovernež, zakaj si podvómil?«

In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal.

Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli:

»Resnično, ti si Božji Sin.«



(Mt 14, 22-33)

Drage sestre in dragi bratje!

Eden od virov življenja na našem planetu je voda. Brez vode ni življenja, pravi tudi rek. Ne le, da je nujno potrebna za preživetje, je tudi bistveni sestavni del živih bitij. Tudi vsakega izmed nas. Voda predstavlja kar 60 – 70% telesa odraslega človeka. Brez vode ni človeka.

Kar voda v dobesednem pomenu besede pomeni za človeka, voda v prenesenem pomenu besede pomeni za kristjana. Brez vode ni kristjana. Kristjani smo se rodili iz krstne vode. In voda je naše delovno okolje. Naloga kristjana namreč je, da hodi po vodi – ali če uporabim pogostejšo primerjavo – da plava proti toku. To pomeni, da sledi tistemu, kar je prav in dobro in ne tistemu, kar je družbeno sprejemljivo, sprejeto, zaželeno, običajno ali moderno. Tudi za ceno udobja ali priljubljenosti. Biti kristjan pomeni biti načelen, pokončen in svoboden človek. Kristjan ne moreš biti na pol. Ali si ali pa nisi. Krščanstvo ni hobi za prosti čas. Krščanstvo je način življenja. Ne le privatnega, ampak tudi javnega. Kristjan mora biti tudi družbeno angažiran in prepoznaven. Človek, ki je kristjan samo po imenu, ne pa tudi z dejanji, z načinom življenja, je lažnivec. Jezus nam govori: »Vi ste sol zemlje.« Sol jedi izboljša okus. Če sol ni slana, sploh ni sol in je neuporabna. Jezus nam tudi govori: »Vi ste luč sveta. Ne more se skriti mesto, ki stoji na gori. Svetilke tudi ne prižigajo in postavljajo pod mernik, ampak na svetilnik, da sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« Naša naloga je, da razsvetljujemo temo tega sveta.

Cerkveni očetje so Cerkev primerjali z ladjo, ki pluje na vodi. Mnogi, s hvala Bogu kmalu bivšo predsednico vlade na čelu, pa želijo, da bi bila Cerkev podmornica, ki se je ne vidi in ne sliši. Žal se s tem spogledujejo tudi mnogi kristjani. Ti so podobni zajčku iz basni, ki je šel v trgovino kupit korenček in pivo. Ko ju že misli postaviti na trak pri blagajni, pa se mimo njega prerine lisica. »Vrsta je zadaj!« protestira zajček. Lisica se obrne in reče: »Kdo je to rekel?« In zajček se potuhne. Ko lisica odide, se mimo zajčka prerine volk. »Vrsta je zadaj!« spet protestira zajček. »Kdo je to rekel?« reče volk in zajček se spet potuhne. Ko volk odide, se mimo zajčka prerine medved. Zajček spet zacvili: »Vrsta je zadaj!« Medved se obrne: »Kdo je to rekel?« In zajček se spet potuhne. Ko mu končno uspe plačati, se odpravi skozi gozd do samotne jase, kjer spije pivo. Nato se postavi na štor in zavpije: »Kdo je to rekel? Jaz sem to rekel, jaz!«

Ne bodimo zajci!

        

                                       Luka Mihevc, župr.

18. NEDELJA MED LETOM – leto A – 2014



Iz svetega evangelija po Mateju.

   

Tisti čas je Jezus slišal za smrt Janeza Krstnika

in se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase.

Množice pa so to izvedele in šle iz mest peš za njim.

Ko se je izkrcal, je zagledal veliko množico.

Zasmilili so se mu in ozdravil je njihove bolnike.

Ko se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli:

»Samoten je ta kraj in ura je že pozna;

odpústi množice,

da gredo v vasi in si kupijo hrano.«

Jezus pa jim je rekel:

»Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!«

Rekli so mu:

»Tukaj imamo samo pet hlebov in dve ribi.«

Dejal jim je:

»Prinesite mi jih sem!«

In velel je ljudem, naj sedejo po travi,

vzel tistih pet hlebov in dve ribi,

se ozrl v nebo, jih blagoslôvil, razlomil hlebe

in jih dal učencem, učenci pa množicam.

Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali,

dvanajst polnih košar.

Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož,

brez žená in otrok.



(Mt 14, 13-21)



Drage sestre in dragi bratje!

Noben človek na tem svetu ni popoln. Noben človek na tem svetu nima vsega. Vsakemu nekaj manjka. Le da včasih ne vemo, kaj. Osredotočeni smo na tisto, kar mislimo, da nam manjka, spregledamo pa tisto, kar nam v resnici manjka.

Učenci v današnjem odlomku evangelija so mislili, da jim manjka hrane za ljudi. V resnici jim je manjkala vera. Vera, da lahko Jezus nekaj naredi. In vera, da lahko nekaj naredijo tudi sami. Če ti dve vrsti vere združimo, lahko nastane čudež. Skupaj z Bogom delamo čudeže. In Bog želi delati čudeže skupaj z nami. Sodelovanje je princip Božjega delovanja.

»Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!« je odgovoril Jezus na predlog učencev, naj odpusti zbrane, da si bodo šli kupit hrano. A učenci so imeli samo pet hlebov in dve ribi. Ko so jih na Jezusovo pobudo dali njemu, jih je On vzel, molil, jih blagoslovil, razlomil in dal učencem, ti pa so jih razdelili množici. Vseh nekaj tisoč ljudi je jedlo in se najedlo. Ostankov je bilo za dvanajst polnih košar.

Noben človek na tem svetu ni brez vsega. Vsak ima nekaj. Vsak od nas ima vsaj pet hlebov in dve ribi v takšni ali drugačni obliki, ki jih lahko da na razpolago Bogu in drugim. Za ta korak pa moramo najprej obrniti hrbet sebičnosti, se odpovedati želji, da bi svojih pet hlebov in dve ribi imeli samo zase. Za ta korak potrebujemo tudi vero, da lahko Bog nekaj naredi s temi petimi hlebi in dvema ribama in vero, da lahko skupaj z Njim s petimi hlebi in dvema ribama nekaj naredimo tudi mi. Za ta korak se moramo tudi odločiti. In za ta korak potrebujemo pogum. In za pogum potrebujemo samozavest, ki temelji na prepričanosti, ta pa na kritičnem razmisleku. Pomembno je, da človek razmišlja s svojo glavo in ne z glavami drugih. Pomembno je, da si ustvarimo lastno prepričanje na podlagi kritičnega razmisleka o tem, kar slišimo – in ne da to, kar slišimo, papagajsko ponavljamo. Pranje možganov ni le greh tistega, ki to počne, ampak tudi greh tistega, ki dovoli, da mu to počnejo.

V petek sem se udeležil protestnega shoda pred parlamentom v podporo Janezu Janši. Ker ne verjamem medijski, politični in sodni propagandi proti njemu. In ker verjamem, da lahko s kritičnim razmislekom, argumentirano razpravo in z navzočnostjo na nenasilnem protestu pomagam nekaj spremeniti v naši družbi, ki zaudarja po gnilobi laži, ki je stara že več kot petdeset let in rojeva vedno nove laži. Bog nam pomagaj!

        

                                      Luka Mihevc, župr.

20. NEDELJA MED LETOM – leto C / 2013




Iz svetega evangelija po Luku.



Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:

»Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!

Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni!

Mislite, da sem prišel na zemljo prinašat mir?

Ne, vam rečem, ampak razdeljenost.

Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih:

trije proti dvema in dva proti trem;

razdelili se bodo:

Oče proti sinu in sin proti očetu;

mati proti hčeri in hči proti materi;

tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.«



(Lk 12, 49-53)





Drage sestre in dragi bratje!

Za nami je praznik Marijinega vnebovzetja, ki vsako leto zbere množice vernih po Mariji posvečenih božjepotnih in drugih cerkvah naše domovine. Dobrodošel je tudi za slovenske medije, ki jim v tem času v glavnem primanjkuje snovi za poročanje. Pred leti, ko je ljubljansko nadškofijo še vodil dr. Franc Rode, pa so se največjega Marijinega praznika prav veselili. Gospod nadškof je namreč vsako leto slovesnost na Brezjah izkoristil tudi za to, da je nastavil ogledalo slovenski družbi in nam v obraz povedal resnico brez olepševanja. Ravnal se je po svetopisemskem naročilu, ki ga je apostol Pavel napisal v pismu škofu Timoteju, svojemu učencu: »Oznanjuj besedo, vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah. Prepričuj, grajaj, spodbujaj z vso potrpežljivostjo in poučevanjem. Prišel bo namreč čas, ko nekateri ne bodo prenesli zdravega nauka, ampak si bodo po svojih željah poiskali veliko učiteljev, ker hočejo ustreči svojim ušesom. Ušesa bodo obračali proč od resnice in zabredli v bajke. Ti pa bodi v vsem trezen, pretrpi nadloge, opravi poslanstvo evangelista in izpolni svojo službo.« Besede nadškofa Rodeta so vsako leto dvignile oblak prahu, sprožile vik in krik ter kar nekaj časa polnile časopisne strani. Zaradi doslednega izpolnjevanja svoje službe je bil ljubljanski nadškof osovražena oseba številka ena v Sloveniji in medijski propagandi proti njemu je žal nasedlo tudi veliko vernikov in duhovnikov. Čeprav ni povedal nič drugega kot resnico. Vendar ljudje težko prenašamo resnico o sebi. Do glasnikov neprijetne resnice smo od nekdaj sovražno nastrojeni. V prvem berilu smo slišali, kako so se poskušali znebiti preroka Jeremije, ker jim ni bilo všeč tisto, kar je po Božjem naročilu govoril. Podobno priljubljeni so bili vsi starozavezni preroki. V novi zavezi ni bilo nič drugače. Jezus je s svojimi besedami razdelil ljudi, kot smo slišali v odlomku evangelija. Ker je govoril resnico, so ga pribili na križ. Naše izkušnje potrjujejo rek, da resnica boli. Jezus pa nas opozarja, da resnica tudi osvobaja. »Resnica vas bo osvobodila«, pravi. Če si zatiskamo oči pred resnico o sebi, škodujemo sebi, če pa zamolčimo resnico o drugih pred njimi, škodujemo njim. Zato se trudimo dnevno soočati se z resnico o sebi in na primeren način pri tem pomagajmo tudi svojim bližnjim. Soočenje z resnico o sebi je namreč pogoj za osebnostno rast.

                      

                                                           Luka Mihevc, župr.

ØOklic poroke: Aleš Stropnik in Vesna Dakić.



ØV prihodnjih dneh (26. – 28. 8.) bodo na Sv. Križu nad Belimi Vodami duhovne vaje za srednješolce in študente. Podprimo jih z molitvijo!



ØNa mizi pod korom lahko vzamete novo številko Nove rasti, glasila molitvene zveze za duhovne poklice.



ØHvala vsem, ki ste včeraj očistili našo cerkev in okolico. Za čiščenje cerkve v soboto zjutraj ob 8.30 ste naprošeni župljani iz Ceste tacev, Srebotnikove, Štrbenkove in Partizanske ceste. Bog povrni!



Zaradi večjega števila mašnih namenov v naši župniji sta pri nekaterih sv. mašah z dovoljenjem g. škofa oznanjena dva mašna namena. Dar za drugi namen je oddan na Škofijski ordinariat Celje.

18. 8.

NEDELJA

20. med letom

sv. Helena,

cesarica

ob 8.00

ob 10.00

ob 12.00

za * Franca Jelenka (ob 15. obletnici smrti)

za vse žive in rajne župljane

za * Franca in Veroniko Iršič ter Žnidarjeve

- sv. krst: Sara Marinšek, Jaka Podpečan, Luka Rozman

poroka Janje in Danijela Podpečan

19. 8.

PONEDELJEK

sv. Janez Eudes,

duhovnik

   

20. 8.

TOREK

sv. Bernard,

opat in c. učitelj

   

21. 8.

SREDA

sv. Pij X.,

papež

   

22. 8.

ČETRTEK

Devica Marija – Kraljica

ob 17.00

ob 18.00

molitvena ura

v čast Materi Božji za zdravje

23. 8.

PETEK

sv. Roza iz Lime,

redovnica

ob 18.00

po namenu

24. 8.

SOBOTA

sv. Jernej,

apostol

ob 18.00

za * Francija Gučka

25. 8.

NEDELJA

21. med letom

sv. Ludvik,

kralj

ob 8.00

ob 10.00

ob 17.00

za * Stanislavo Barborič

za * Alojzijo Kolenc (ob 20. obl. smrti) in v zahvalo

za vse žive in rajne župljane

za * Antona Tratnika in Romano Veronik

molitveno srečanje za osvobojenje in ozdravljenje

19. NEDELJA MED LETOM – leto C / 2013




Iz svetega evangelija po Luku.



Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:

»Ne boj se, mala čreda,kajti vaš Oče je sklenil, da vam da kraljestvo.

Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme.

Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih,

kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda.

Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.

Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane,

vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo,

kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe,

da mu odprejo takoj, ko pride in potrka.

Blagor tistim služabnikom,

ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne!

Resnično, povem vam:

Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel.

In če pride ob drugi ali tretji nočni stražiin jih najde tako, blagor jim!

Vedite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat,

ne bi pustil vlomiti v svojo hišo.

Tudi vi bodite pripravljeni,

kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.«

Peter je rekel:

»Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?«

Gospod je dejal:

»Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik,

ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad,

da ji odmeri hrano ob pravem času?

Blagor tistemu služabniku,

ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela!

Resnično, povem vam:

Čez vse svoje premoženje ga bo postavil.

Če pa ta služabnik reče v svojem srcu:

›Moj gospodar zamuja s svojim prihodom‹

in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati, popivati in se upijanjati,

bo gospodar tega služabnika prišel ob dnevu, ko ga ne pričakuje,

in ob uri, za katero ne ve;

presekal ga bo na dvoje in mu dal delež z neverniki.

Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja,

a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen.

Tisti pa, ki je ne spozna

in stori kaj takega, kar zasluži udarce, bo malo tepen.

Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo,

in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali.«



(Lk 12, 32-48)





Drage sestre in dragi bratje!

Podobno kot odlomek evangelija prejšnje nedelje je tudi današnji kot nalašč za situacijo, v kateri se je znašla Cerkev na Slovenskem. Seveda pa po svoji besedi, zapisani v Svetem pismu, Bog ne govori samo drugim in o drugih, ampak najprej nam in o nas. Jezusov učenec – kristjan – mora, preden pokaže s prstom na druge, potrkati na prsi sebi. Vsi smo grešniki. Vsi potrebujemo Božje odpuščanje in pomoč. In z Jezusovimi besedami moramo najprej izprašati vest sebi, šele nato drugim. Današnji odlomek evangelija nam ponuja veliko možnosti za to. Ustavimo se samo ob Gospodovih besedah: »Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme.Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih,kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda.Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.«

Kaj je naš zaklad? In posledično: kje je naše srce?

Materialne dobrine so del tega sveta. In vse, kar je del tega sveta, je minljivo. Edine delnice, v katere se dolgoročno splača vlagati, so nebeške. Njihova vrednost namreč nikoli ne pade. Zato vlagajmo vanje vsak dan z dobrimi deli. Ne bo nam žal.

                      

                                                           Luka Mihevc, župr.

ØDanes popoldan bo pri Sv. Križu nad Belimi Vodami romarski shod Dekanije Šaleška dolina ob letu vere. Ob 15. uri bo molitvena ura, nato pa sv. maša, ki jo bo daroval naš škof, dr. Stanislav Lipovšek. Lepo vabljeni!



ØV četrtek (15. 8.) praznujemo praznik Marijinega vnebovzetja, ki je poleg Božiča, Svetega Rešnjega Telesa in Krvi ter Vseh svetih zapovedan praznik, kar pomeni, da ga praznujemo kot nedeljo. To nam je omogočeno tudi zato, ker je dela prost dan. Obenem je to tudi priložnost, da poromamo h kakšnemu Marijinemu božjepotnemu svetišču. K nam najbližjemu – v Petrovčah – bo tudi letos organizirano peš romanje. Zbirno mesto bo pri cerkvi v Šaleku ob 5.00 zjutraj. Hoje je približno štiri ure in pol. Potrebna je primerna obutev. Prevoz domov si priskrbi vsak sam.



ØNa mizi pod korom lahko vzamete novo številko Misijonskih obzorij.



ØHvala vsem, ki ste včeraj očistili našo cerkev in okolico. Za čiščenje cerkve v soboto zjutraj ob 8.30 ste naprošeni župljani iz Starega trga, Prešernove, Jenkove in Tomšičeve ceste. Bog povrni!





Zaradi večjega števila mašnih namenov v naši župniji sta pri nekaterih sv. mašah z dovoljenjem g. škofa oznanjena dva mašna namena. Dar za drugi namen je oddan na Škofijski ordinariat Celje.

11. 8.

NEDELJA

19. med letom

sv. Klara,

redovnica

ob 8.00

ob 10.00

ob 15.00

za * Jožeta Lukanca in starše

za vse žive in rajne župljane

za * Marijo in Ivana Kubale

Sv. Križ: dekanijski romarski shod ob letu vere

12. 8.

PONEDELJEK

sv. Ivana Šantalska,

vdova in redovnica

ob 18.00

za * Ferdinanda Herzoga

13. 8.

TOREK

sv. Radegunda,

kraljica in redovnica

ob 18.00

za * Frančiško Turnšek

14. 8.

SREDA

sv. Maksimilijan K.,

duhovnik in mučenec

   

15. 8.

ČETRTEK

MARIJINO VNEBOVZETJE

ob 8.00

ob 10.00

za * Marijo Grudnik ter starše Sešel in Novinšek

za vse žive in rajne župljane

za * Ludvika Škrubo (ob 5. obletnici smrti)

16. 8.

PETEK

sv. Rok,

spokornik

ob 18.00

v čast Karmelski Materi Božji

po namenu

17. 8.

SOBOTA

sv. Evzebij,

papež

ob 18.00

za * Antona Zidarja (ob 1. obletnici smrti)

za * Lesjakove

18. 8.

NEDELJA

20. med letom

sv. Helena,

cesarica

ob 8.00

ob 10.00

ob 12.00

za * Franca Jelenka (ob 15. obletnici smrti)

za vse žive in rajne župljane

za * Franca in Veroniko Iršič ter Žnidarjeve

- sv. krst: Sara Marinšek, Jaka Podpečan, Luka Rozman

poroka Janje in Danijela Podpečan

18. NEDELJA MED LETOM – leto C / 2013




Iz svetega evangelija po Luku.



Tisti čas je nekdo iz množice rekel Jezusu:

»Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.«

On pa mu je rekel:

»Človek, kdo me je postavil nad vaju za sodnika ali delivca dediščine?«

In rekel jim je:

»Pazite in varujte se vsake pohlepnosti,

kajti človekovo življenje ni v premoženju, četudi ga ima kdo obilo.«

Povedal jim je priliko:

»Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo, zato je v sebi razmišljal:

›Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹

Rekel je: ›Tole bom storil.

Podrl bom svoje kašče in zgradil večje.

Vanje bom spravil vse svoje žito in dobrine.

Tedaj bom rekel svoji duši:

Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za mnogo let.

Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.‹

Bog pa mu je rekel:

›Neumnež!

To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe,

in kar si spravil, čigavo bo?‹

Tako je s človekom, ki si nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.«



(Lk 12, 13-21)





Drage sestre in dragi bratje!

Jezusovo svarilo pred pohlepom iz današnjega odlomka evangelija dobro dopolnjujejo druge svetopisemske besede, ki jih najdemo v Prvem pismu apostola Pavla Timoteju: »Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.« Tudi Jezus je ob neki priložnosti dejal: »Ne morete služiti Bogu in mamonu.« Z mamonom je mišljeno bogastvo, denar. Vprašanje odnosa do denarja je torej vprašanje vere. Na koga ali kaj se v življenju zanašamo? Na kom ali čem gradimo? Komu ali čemu zaupamo? Bogu ali denarju?

V tem kontekstu je finančni zlom holdingov Zvon 1 in Zvon 2 ter posledično njune največje lastnice, mariborske nadškofije, še bolj problematičen. Glavni krivec zanj res ni vodstvo nadškofije, ki zaradi neznanja, naivnosti in neumnosti ni obvladovalo situacije, res pa je tudi, da je izvirni greh vsega odločitev vodstva takratne mariborske škofije, katerega del sta bila tudi oba pred dnevi upokojena nadškofa metropolita, da se loti trgovanja z delnicami in najemanja kreditov za njihov nakup. Finančna neodvisnost škofije in financiranje pastoralnih projektov niso nobeno opravičilo za to, saj cilj ne opravičuje sredstev. Naš odrešenik je Jezus Kristus in ne denar. Temelj, na katerem gradi Cerkev svoje delovanje, mora biti Jezus in ne denar. Denar je lahko pri delovanju Cerkve zgolj sredstvo, nikakor pa ne cilj. V nasprotnem primeru lahko »zablodimo proč od vere in sami sebi zadamo bolečine«, kot pravi apostol Pavel.

Ena od novic, ki je v minulem tednu najbolj odmevala v slovenski javnosti, je gotovo odstop ljubljanskega in mariborskega nadškofa metropolita zaradi njune odgovornosti pri finančnem zlomu mariborske nadškofije. Nekatere je razveselila, druge razžalostila, spet druge razjezila, vse pa presenetila. Prva dolžnost nas katoličanov v situaciji, v kateri se je znašla Cerkev na Slovenskem, je molitev za pastirje Cerkve. Duhovniki potrebujemo vašo molitev! Škofje potrebujejo našo molitev!

Naša druga dolžnost je, da ne nasedamo številnim komentatorjem, ki smo jih lahko slišali v preteklem tednu.

Ne nasedajmo večini medijev, ki bodisi zaradi neznanja bodisi zaradi zlonamernosti s polresnicami ali neresnicami zavajajo slovensko javnost, kar med drugim dokazujejo ulične ankete mimoidočih, ki kažejo, da ljudje ne vedo ravno najbolje, za kaj sploh gre pri vsej stvari.

Ne nasedajmo nekaterim predstavnikom Cerkve, ki so v minulih dneh komentirali odstop nadškofov.

Ne nasedajmo sprenevedanju novega predsednika Slovenske škofovske konference, apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije in novomeškega škofa Andreja Glavana, katerega besedičenje smo lahko poslušali na tiskovni konferenci, ki jo je sklical. Izgovori v stilu: »Kača me je zapeljala in sem jedla« - torej: vsega je kriv hudič - niso niti posrečeni niti prepričljivi.

Ne nasedajmo samovšečnemu patru Bogdanu Knavsu, ki se tako rad nastavlja medijskim žarometom in bi glede na svoje izjave potreboval kurz iz ekonomije.

Ne nasedajmo in ne posnemajmo urednika revije Ognjišče, mag. Boža Rustjo, ki se očitno čuti poklicanega, da moralizira – drugim.

Ne nasedajmo ogorčenju dr. Ivana Štuheca, ki je kritiziral papeževo odločitev. Napadel je sicer »vatikanske urade«. Finančni zlom mariborske škofije je raziskovala Kongregacija za škofe, ki je papežu predlagala ukrep. Odkar ga je ta sprejel, to ni več ukrep Kongregacije, ampak papežev ukrep.

Ne nasedajmo flosuli o »obglavljenju slovenske Cerkve«, ki so jo iz Štuhecovih besed izpeljali mediji in jo sedaj dnevno ponavljajo. Glava Cerkve, tudi Cerkve na Slovenskem, je Jezus Kristus in noben škof. Upokojena nadškofa metropolita so dohitele njune odločitve iz preteklosti, ki so bile morda dobronamerne, vendar pa napačne in slabe. Jasno je, da nista glavna krivca, kot sta tudi sama poudarila, jasno pa je tudi, da sta soodgovorna, na kar ju je moral spomniti papež. Upajmo, da z njunim odstopom ni zadeva zaključena in da bodo kaznovani vsi krivci.

In nazadnje: naša dolžnost je, da se iz vse zgodbe nekaj naučimo. Ne pozabimo Božjega sporočila iz Svetega pisma: »Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.«



                                                                                                                 Luka Mihevc, župr.


ØOklic poroke: Veronika Obu in Boštjan Božič.



ØPrihodnjo nedeljo, 11. 8., bo pri Sv. Križu nad Belimi Vodami romarski shod Dekanije Šaleška dolina ob letu vere. Ob 15. uri bo molitvena ura, nato pa sv. maša, ki jo bo daroval naš škof, dr. Stanislav Lipovšek. Lepo vabljeni!



ØHvala vsem, ki ste včeraj očistili našo cerkev in okolico. Za čiščenje cerkve v soboto zjutraj ob 8.30 ste naprošeni župljani z Šaleške, Rudarske, Kraigherjeve in Foitove ceste. Bog povrni!





Zaradi večjega števila mašnih namenov v naši župniji sta pri nekaterih sv. mašah z dovoljenjem g. škofa oznanjena dva mašna namena. Dar za drugi namen je oddan na Škofijski ordinariat Celje.

4. 8.

NEDELJA

18. med letom

sv. Janez M. Vianney,

župnik

ob 8.00

ob 10.00

za * Štefana Krajnca

za * Glavnikove

za vse žive in rajne župljane

za * Karolino in Antona ter Alojzijo Eberlinc

- sv. krst: Katarina in Luka Cvikl

5. 8.

PONEDELJEK

sv. Ožbolt,

kralj in mučenec

   

6. 8.

TOREK

sv. Oktavijan,

škof

   

7. 8.

SREDA

sv. Afra,

mučenka

   

8. 8.

ČETRTEK

sv. Dominik,

duhovnik in redovnik

ob 17.00

ob 18.00

molitvena ura

za * Mata Dadića

9. 8.

PETEK

sv. Edith Stein, mučenka

ob 18.00

za * Stanislavo Barborič

10. 8.

SOBOTA

sv. Lovrenc,

diakon in mučenec

ob 15.00

ob 18.00

poroka Anite Tifengraber in Johna Dominica Tovšaka

za * Dragico Vranešič

11. 8.

NEDELJA

19. med letom

sv. Klara,

redovnica

ob 8.00

ob 10.00

ob 15.00

za * Jožeta Lukanca in starše

za vse žive in rajne župljane

za * Marijo in Ivana Kubale

Sv. Križ: dekanijski romarski shod ob letu vere

Great new costomer Bonus Bet365 read here.
View best betting by artbetting.net
Download Full Premium themes